Kaj se zgodi z gorivom pozimi?

Gorivo, tako kot vse druge tekočine, trpi zaradi nizkih temperatur, kar nikakor ni dobra novica za vaš motor. V nadaljevanju tega besedila si bomo ogledali, kaj se zgodi z bencinom, LPG/UNP in dizelskim gorivom v mrzlih zimskih dneh in kaj lahko storite, da preprečite, da bi zmrznili in/ali spremenili svoje lastnosti.

BENCIN

Od vseh goriv je bencin pozimi najmanj problematičen. Standardni bencini imajo spustno točko (dropping point), to je temperaturo taljenja, nižjo od -40 °C, pogosto med -50 °C in celo -60 °C. Strogo gledano, bencin nima zmrziščne točke, ker ni ena sama spojina, temveč mešanica večih. To velja za vsa goriva, ki se uporabljajo v motorjih SUS.
Seveda viskoznost bencina z nižanjem temperature narašča, a do -40°C ni težav.To pomeni povsod v Evropi, pa tudi v Kanadi ali celo Sibiriji. Evropski E5 in predvsem E10 (9-10 % etanola v bencinu) sta še bolj odporna na mraz, zato jima tudi nižje temperature ne predstavljajo težav.
Manjše težave lahko povzroči le voda, ki pride v gorivo zaradi kondenzacije iz zraka v rezervoarju ali med točenjem goriva, bodisi iz zraka bodisi iz kovinskega dela "pištole" za točenje. Čeprav so količine vode, ki na ta način pridejo do goriva, razmeroma majhne, ​​s pogostim dotakanjem goriva postanejo pomembnejše in lahko pospešijo korozijo sistema za vbrizgavanje goriva, ki je sicer zelo počasna.
Edini nasvet je torej, da večje količine goriva (10 litrov ali več) natočite redkeje in naj bo rezervoar ves čas čim bolj poln. Priporočljivo je tudi polnjenje rezervoarja do najvišje ravni E10 dvakrat letno, pred začetkom in ob koncu zime. To reši vse težave z vodo.

Kako pravilno ogreti motor

UNP ali LPG – UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN

Če imate sekvenčni (zaporedni) sistem, bo računalnik poskrbel, da se preklop z bencina na UNP odloži, dokler to ne bo varno. Če pa imate venturijev sistem, vam svetujemo, da s prehodom na UNP nekoliko počakate in motor vedno zaženete na bencin. Na krajših vožnjah je priporočljivo voziti samo z bencinom, na daljših vožnjah pa počakati, da prikazovalnik doseže 60°C oziroma, če ni oznake temperature, pa ko se približa delovni temperaturi.

UNP ni ravno "zimsko" gorivo, nekateri proizvajalci vozil pa ga za hladnejše podnebne pasove sploh ne priporočajo. Vsekakor se o tem posvetujte z osebjem uradnega servisa ali preberite, kaj piše v navodilih za vozilo. V hladnejših regijah, kot je Kanada, se uporablja čisti propan, ki ne povzroča težav do -30 °C ali celo pri nižjih temperaturah. Distributerji goriv ponujajo tudi "zimske" različice mešanic propana/butana, ki vam omogočajo uporabo UNP do  skoraj -20 °C. Priporočamo, da pod -15°C uporabljate le bencin, predvsem za krajše (mestne) razdalje, saj v takšnih razmerah prihranki pri uporabi UNP niso posebej veliki.

Pri tem je treba poudariti, da je več propana v mešanici dobro tudi zaradi višje oktanske vrednosti mešanice, kar je koristno tako poleti kot pozimi. Pomanjkljivost je, da več propana zmanjša specifično gostoto utekočinjenega plina in s tem energetski potencial, kar neizogibno povzroči povečano porabo goriva. Ob tako nekoliko povečani porabi vas bo višja cena utekočinjenega plina pozimi stala več kot poleti, kar je deloma posledica deleža propana v mešanici, predvsem pa povečanega povpraševanja po utekočinjenem plinu,
ki se uporablja tudi za ogrevanje.

Dizelsko gorivo

Dizelsko gorivo je še posebej občutljivo na nizke temperature, ker nima jasne temperature kristalizacije. Med hlajenjem gre dizelsko gorivo skozi več faz. Prva pomembna faza je t.i "faza zamegljenosti", ki se pojavi pri -5°C do -10°C, kjer se začnejo ločevati prvi kristali parafina. Motno gorivo seveda ne vliva zaupanja, a je vseeno še uporabno. Sledi "faza utrjevanja", ko se gorivo spremeni v gel, če pa temperatura pade pod -15/20/25°C (odvisno od razreda dizelskega goriva), obstaja nevarnost, da se filter za gorivo zamaši in postane neuporaben.

Kaj pa se zgodi, če temperatura pade pod -20°C?

Najbolj varna rešitev je nakup dizla z dodatkom, ki prenese takšne temperature.

Druga rešitev je nakup visokokakovostnih aditivov, izključno od znanih proizvajalcev. Pri tem velja opozoriti, da je treba aditive dodajati preventivno, torej pred hudo zmrzaljo, saj če pride do "želiranja", je že prepozno. Pri izbiri obvezno upoštevajte navodila proizvajalca.

V praksi sta ta dva načina edino, kar lahko priporočamo.

Pri starejših motorjih Euro1 in Euro2 lahko dodate do 5% bencina, kar znatno razredči dizel. Seveda ne pozabite, da gre za tehnično in tehnološko slabšo rešitev in jo navajamo bolj iz zgodovinskih in informativnih razlogov. NIKOLI pa ne smete dodajati bencina novejšim izvedbam motorjev (Euro3, Common Rail/skupni vod ,predvsem pa od Euro4 in naprej).

Upamo, da so vam bili ti nasveti, ki jih je pripravila ekipa TotalEnergies, koristni. VSEKAKOR SI OGLEJTE še več vsebin, ki jih priporočamo spodaj. Če imate kakršna koli vprašanja, dvome in predloge, nas vsekakor kontaktirajte.